Končno ledvično odpoved v Sloveniji vsako leto doživi približno 230 ljudi. Potrebujejo nadomestno zdravljenje ledvične odpovedi, ki traja do konca življenja. Odločiti se morajo, kako se bodo zdravili, saj je na voljo več vrst zdravljenja. Da bo ta odločitev dobra, morajo dobro poznati vse možnosti nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi. Z načini zdravljenja jih seznanijo zdravniki, medicinske sestre in drugi bolniki. Pri večini bolnikov je izbira nadomestnega zdravljenja njihova odločitev, pri nekaterih bolnikih pa izbiro zdravljenja narekujejo omejitve zaradi njihovega zdravstvenega stanja.

Bolnikom je na voljo veliko možnosti – več, kot morda sprva pričakujejo. Predstavljamo vam zgodbe ljudi s končno odpovedjo ledvic, ki so se odločili za metodo zdravljenja, ki ni primerna samo za njihovo zdravstveno stanje, ampak se tudi najbolj sklada z njihovim življenjskim slogom.
Za navdih in v vzpodbudo.

Naše zgodbe

Po presaditvi imam normalen ritem življenja
Bila sem ena prvih bolnikov v Sloveniji, ki so jim ledvico presadili še pred odpovedjo lastnih ledvic. To je načeloma najboljši način nadomestnega zdravljenja ledvične odpovedi in tudi moja zgodba je zgodba o tako rekoč idealni presaditvi ledvice.

Alenka Brecelj

Kazalci so večinoma v zelenem
Imam avtosomno dominantno policistično bolezen ledvic. Po petdesetem letu je začelo delovanje ledvic pešati, vrednost kreatinina v krvi se je dvigovala in prišlo je do odpovedi ledvic, ki se je zgodila v letu 2016. Če je že moralo biti, je bila prednost ta, da sem se lahko psihično pripravil na odpoved ledvic.

Miran Kocijančič

Z dializo se življenje ne konča, se pa spremeni
Praznoval sem Abrahama, 50 let življenja je bilo za menoj. Povabil sem prijatelje in znance, s katerimi smo obujali spomine in se veselili življenja. Vmes je padla tudi šala, da se mi bo življenje po petdesetem temeljito spremenilo. Seveda sem se temu smejal, saj sem bil na višku moči in poklicnih ter življenjskih izkušenj.

Anton Mrvar

Prehajal sem med različnimi metodami zdravljenja ledvične odpovedi
Z dializo sem se srečal deset let po tem, ko so mi diagnosticirali ledvično bolezen. Ledvice so popolnoma opešale v začetku leta 1995: zelo slabo sem se počutil, preiskave so pokazale, da takoj potrebujem dializo. Ker ni bilo časa za izdelavo arteriovenske fistule, so mu vstavili kateter na prsnem košu in me začeli hemodializirati. Ta čas sem bil hospitaliziran na nefrološkem oddelku UKC Ljubljana, kjer so mi predstavili tudi možnost peritonealne dialize.

Franc Rozman